Kitajska “volčja bojevniška” diplomacija: vzpon, padec in posledice

V zadnjih letih je kitajska diplomacija doživela preobrat, saj so se v ospredje postavili bolj nacionalistični diplomati, kot je Zhao Lijian, ki je zaradi svojih ognjevitih tvitov v bran Kitajske postal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva1. Ta agresivnejši pristop je bil poimenovan “volčja bojevniška” diplomacija, po seriji nacionalističnih filmov, ki spominjajo na Ramba1. Ta vrsta diplomacije predstavlja odmik od filozofije nekdanjega voditelja Deng Xiaopinga, ki se je glasil “skrij svoje sposobnosti in počakaj na svoj čas”1.

Vendar pa so se v zadnjem času zgodile spremembe na kitajski politični sceni. Po izginotju nekdanjega zunanjega ministra Qin Ganga in čistkah v Ljudski osvobodilni vojski (PLA) Rocket Force, tudi kitajski obrambni minister Li Shangfu ni bil viden v javnosti že več kot dva tedna3. Takšne javne odsotnosti na Kitajskem pogosto sprožijo govorice, ki pa se pogosto ne izkažejo za resnične3. Kljub temu pa se v trenutnem političnem kontekstu špekulacije o Li-jevem izginotju zdijo bolj verjetne3.

Li Shangfu je bil leta 2018 sankcioniran s strani ZDA zaradi poslov z orožjem z Rusijo3. Če je kitajski predsednik Xi Jinping zaposlen z gašenjem političnih požarov doma, bo manj verjetno, da se bo udeležil načrtovanih srečanj v tujini, kot je Azijsko-pacifiški vrh3.

Ta nova smer kitajske diplomacije ima posledice za njene mednarodne odnose. Na primer, agresivnejši pristop do Tajvana in drugih držav lahko privede do napetosti in konfliktov. Poleg tega se lahko zaradi političnih sprememb na Kitajskem in morebitnih notranjih čistk v prihodnosti še bolj spremeni narava kitajske diplomacije.