ARHIV: Maj 2006, Št.8

Lizbonska strategija je v resnici želja, da bi Evropa postala Amerika. Ali je to sploh mogoče – in zaželeno? Zakaj ne znamo na največje razvojne izzive optimalno odgovoriti v Evropi? Že kakšno desetletje je znan pojem »spopad civilizacij« (S. Huntington), pri čemer je zaradi objektivnih dogodkov v naši...

beri dalje

Po zadnjih novicah sodeč bi lahko skupaj s Proustom znova zatrdili, da je »nekaj novega v deželi Franciji «.1 Kot vedno je težava v tem, da ne vemo, ali je realna sprememba sama ali bolj vtis, ki ga imamo o njej. In še zlasti naš občutek, da novinarji – katerih poklic je, da nam vsak trenutek razlagajo, kako...

beri dalje

Maja leta 2003 je Pierre Rosanvallon, takrat že profesor na Collège de France, v radijski oddaji na France Culture predstavil cilje, ki bi si jih morali zadati intelektualci v času, ko – po njegovem mnenju – svoboda tiska omogoča »pozabljenim« in »utišanim «, da se izražajo skoraj v...

beri dalje

Ko sprejema delegacije univerzitetnih delavcev, francoski predsednik Jacques Chirac zadnje čase v besedišče izobraževalnega »menedžmenta « že kar samodejno prenaša ključne besede liberalizma: »tekmovalnost« pomeni konkurenco, »avtonomija« institucij podjetniško upravljanje,...

beri dalje

Kdo so francoski intelektualci? Če gre verjeti izdaji Dictionnaire des intellectuels français (Slovar francoskih intelektualcev) Jacquesa Julliarda in Michela Winocka, ki jo je leta 2002 izdala založba Seuil, so redka in ogrožena vrsta, saj slovar našteje le 140 takih, ki so še pri življenju, s povprečno starostjo 74...

beri dalje

Ena izmed tistih, ki kurijo sive celice, berejo tone knjig, revij, internetnih strani, traktov in peticij, pa iz tega nikoli nič ne nastane. Kot kakšen stroj, ki požira maksimalno količino goriva samo zato, da ostaja v teku – intelektualec spodnjega sloja požira maksimalno količino intelektualnih sposobnosti s čisto...

beri dalje

»V 19. stoletju so le neradi priznali, da ljudske množice želijo predvsem zabavo.« S to bodico Američan André Schiffrin začne svojo knjigo L’édition sans éditeurs (Založništvo brez urednikov), skromno ostro delo, ki je opozorilo na učinke, ki jih imajo združevanja v založništvu.1...

beri dalje

Skoraj sedem let po izbruhu druge ruske vojne operacije v Čečeniji obstaja za novinarja še vedno skoraj enaka nevarnost, če vstopi na ozemlje, kjer se odvija »protiteroristična operacija«1. Da bi prišli so Inguštenije, “čečenizirane” republike, kjer se zaradi vojnih posledic vsakodnevne grozote...

beri dalje

Dr. Mario Nobilo, veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji, je strokovnjak za mednarodne odnose, ki ga je v diplomacijo povlekel razpad Jugoslavije in vojna na Hrvaškem. Po prvih demokratičnih volitvah je ponudil svoje usluge novo izvoljeni vladi. »Slutil sem razpad Jugoslavije. Želel sem pripomoči k temu, da bi se...

beri dalje

Mnoge intelektualne in politične zavrnitve ameriškega strateškega gospostva na planetu so danes prepojene s spontano ideologijo protiamerikanizma. Po razkroju vzhodnoevropskih diktatur in po koncu hladne vojne ZDA v bistvu nadomeščajo strukturni vir strahu, ki ga je pred tem predstavljal sovjetski komunizem. Vendar...

beri dalje

»Ni me strah povedati svojo zgodbo, saj je resnična.« Mož zgleda, kot da prihaja naravnost z najbolj oddaljenega konca gozdov širnega ruskega severa. Leta naporov so mu zaznamovala obraz. »Prihajam iz mesta Nampo v Severni Koreji,« pove z glasom človeka, ki išče prave besede. »Bil sem šofer,...

beri dalje

»Znanost je eden od resničnih elementov Človeštva, zato je neodvisna od družbenih oblik in večna kot človeška narava,« je leta 1848 zapisal Ernest Renan v svoji L’Avenir de la science.1 Če je scientizem 19. stoletja ob koncu 20. precej popustil, to še ne pomeni, da so vse njegove splošno...

beri dalje

Zaskrbljenost glede zanesljivosti energetskih dobav se je v zadnjih treh letih precej povečala. A odslej ne zadeva več zgolj izvoza nafte z Bližnjega vzhoda, območja kroničnih turbulenc, pač pa celotni svetovni sistem črpanja, rafiniranja in transporta nafte ter zemeljskega plina. Pred nevarnostjo čedalje pogosteje svarijo tako visoki...

beri dalje

2001 ga je nekaj novinarjev srečalo. Med njimi Abdel Bari Atwan, glavni urednik londonskega dnevnika v arabščini Al Quds. Palestinskega porekla, že dolga leta nastanjen v Londonu in neodvisen od oblasti nameščenih na Bližnjem vzhodu, je imel odličen položaj za vpogled v zgodbo Al Kaide1 in njenega voditelja, ki ga je srečal...

beri dalje

Medtem ko so suniti obdobje prvih štirih kalifov (632–661)1 obravnavali kot zlato dobo islama, ki po svoji svetosti ter moralnem in verskem pomenu zaseda mesto takoj za obdobjem življenja samega preroka Mohameda, pa so šiiti to obdobje percipirali popolnoma drugače. Menili so namreč, da je bil edini legitimni naslednik...

beri dalje

V PRAVLJICAH, KI SO MI JIH V OTROŠTVU PRIPOVEDOVALI ALI PA SEM JIH PREBRAL, SEM SE VELIKOKRAT LAHKO PRIMERJAL Z RAZLIČNIMI JUNAKI. ŽELJE, KI SE V PRAVLJIČNEM SVETU URESNIČUJEJO, NISO NIČ DRUGAČNE KOT TISTE, O KATERIH SANJAMO V STVARNOSTI, LE DA SE V DOMIŠLJIJSKEM SVETU VEDNO VSE SREČNO IZIDE. DOBRA VOLJA, KI PLEMENITI ŽELJO...

beri dalje

Morajo informativne radijske in televizijske postaje res postati prostori, kjer se nenehno menjavajo klepetavi novinarji in esejisti, da komentirajo zadnje novice? Oddaje, v katerih se pretakajo »tokovi« (ki jih pozabimo, čim se končajo) med medijskimi zvezdniki, so v Franciji vsekakor v modi. Na televizijski postaji LCI (glej str....

beri dalje