ARHIV: Marec 2006, Št. 6

Demokracija, pogosto opevana kot najboljši politični sistem, je bila dolgo precej redka oblika vladanja. Noben režim namreč v celoti ne ustreza demokratičnemu idealu, ki predvideva popolno poštenost močnih do šibkih ter zares radikalno obsodbo vsake zlorabe oblasti. Poleg tega mora biti izpolnjenih pet nujnih pogojev:...

beri dalje

Nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer je prejšnje leto dejal, da predstavlja širitev EU z vključitvijo Turčije za Evropo večjo prioriteto kot vzpostavitev visoko integrirane Evrope, ki naj bi jo na normativni ravni poosebljala evropska ustava. V enem izmed intervjujev za nemški časnik »Die...

beri dalje

Čeprav je v skladu s pravili omike, da se razglašamo za »Evropejce «, se natančen pomen te besede izmika. Razlikuje se od teme do teme, od osebe do osebe, od države do države in se spreminja glede na trenutek, v katerem vprašanje postavimo. Koristen učinek zavrnitve evropske ustavne pogodbe v Franciji in na...

beri dalje

Nedaleč stran od reke Ind, nad Akoro Hatak, v mejni pokrajini severozahodnega Pakistana, čisto blizu ceste za Islamabad, po kateri hrumijo tovornjaki, se dviga Hakanija, ena najradikalnejših medres, kot se imenujejo te verske šole. V tej ustanovi so se izobrazili številni talibanski voditelji, med njimi tudi sam mula Omar....

beri dalje

Nenavadno je, da je Hamasova prepričljiva zmaga na parlamentarnih volitvah januarja 2006 v Palestini presenetila politične komentatorje po vsem svetu. Razvoj dogodkov bi namreč že z malo zdravega razuma lahko opisali kot kroniko predvidljive zmage. Dogajanje na palestinskih ozemljih, ki so že od leta 1967 pod izraelsko okupacijo, je s...

beri dalje

Hrabra evropska državica, ki brani svobodo govora; gostoljubno in strpno prebivalstvo, osuplo nad vsem tem barbarizmom; oblast, užaloščena nad vdorom vere v politiko – vse to so stereotipi o Danski, ki so zaznamovali polemike preteklih tednov o karikaturah preroka Mohameda.. Vseeno pa moramo odluščiti vrhnjo plast barve...

beri dalje

Gladovna stavka ostaja orožje neposlušnosti in nasprotovanja samozadostnim in zatirajočim oblastnikom: od angleških sufražetk leta 1909 do političnih zapornikov v turških ječah leta 1984, 1996 in 2000, preko Gandhija leta 1943 in 1948, Bobbyja Sandsa leta 1981 1 do oseb brez dokumentov v Lillu leta 2004. V...

beri dalje

Medtem ko zaskrbljenost v ZDA in drugod iz dneva v dan narašča, so strokovnjaki razdeljeni v dva tabora: optimisti verjamejo, da bo še dolga leta vladalo obilje, pesimisti pa ocenjujejo, da bo nafta kmalu postala redka dobrina. Vendar se oboji strinjajo, da bo imela ključno vlogo Saudova Arabija, največja svetovna proizvajalka...

beri dalje

»Ta oblast je enostavno popolna, « je med vožnjo resignirano pripomnil mladi univerzitetnik, ki je blizu opoziciji, medtem so mimo nas na obeh straneh glavne ceste Minska bežale stalinistične stavbe. Na ulicah prestolnice, kjer ni agresivnih izveskov zahodnih blagovnih znamk z izjemo McDonaldsa, dobimo vtis reda in varnosti. Nekaj...

beri dalje

Pisarna revije Naša Niva v središču Minska spominja na panj, v katerem se zbirajo vsi akterji beloruskega nacionalnega gibanja. Študentje se udeležujejo večernega predavanja Ljudske univerze (ki jo je oblast prepovedala), medtem ko prostovoljci kuvertirajo izvode revije: časopis so, podobno kot ostale neodvisne medije,...

beri dalje

Imenujemo jih reveži, ubogi, siromaki. Toda kdo so? Od česa živijo? Kako živijo? Pierre Pierrard, nekdanji profesor za sodobno zgodovino na Katoliškem inštitutu v Parizu, je opisal njihovo zgodovino od francoske revolucije do današnjih dni. 1 Pod drobnogled je vzel eksistenco tistih, ki so ostali oropani dostojnega...

beri dalje

Kot piše Tanja Tuma, predsednica Društva slovenskih založnikov, bi knjižni trg ob uvedbi enotne davčne stopnje v državno blagajno prispeval 27 milijonov evrov. Številka je – v primerjavi z dolgoročnimi negativnimi učinki – zanemarljiva. Manj knjig pomeni med drugim kulturno in duhovno osiromašenje in...

beri dalje

V deželah s trdno demokratsko tradicijo je včasih veljalo, da slehernik kot državljan svobodno zadiha šele takrat, ko mu ni potrebno razmišljati o politiki, ker to zanj počno drugi, posebej plačani uradniki, civil servants. Tempi passati! Zdi se namreč, da mora biti angažiran državljan danes neprestano na preži z...

beri dalje

Zdelo bi se, da je po vstopu republike v »združeno Evropo « nesmiselno, če ne kar politično nekorektno, kakorkoli premišljevati o zvezi med »nacionalno identiteto «, ki je že sama po sebi mnogim sumljiva, in zunanjo politiko. A lani se je zgodil neuspeh »oktroiranja« evropske ustave s strani...

beri dalje

Najobčutljivejše težišče slovenske zunanje politike je po vstopu v Evropsko unijo vprašanje medsebojnih razmerij držav bivše Jugoslavije na eni ter razmerja Republike Slovenije do njih kot celote in do vsake posamič. Kako tudi ne, saj je obris prihodnjih povezav in strukturnih leg že sedaj razviden. Ko bo...

beri dalje

Bil je petek, kot so petki v Kartumu. Popoldan se iz mošej, džamij in molilnic po končanem obredu vsujejo v bele dželabije in turbane poviti muslimani ter v trenutku oživijo prazne ulice glavnega mesta Sudana. Toda tistega petka, 12. maja leta 2000, so revne vernike s fatalizmom v očeh in bogate s pragmatizmom med ostrimi obrvmi,...

beri dalje

To je nezaslišano! Gospod predsednik, če kot izhodišče za delo obdržimo dokument, ki ste nam ga pravkar predložili, ne bom dopustil, da nadaljujemo!« V Pragi smo, leta 2002, izteka se mednarodni gospodarski forum o gospodarjenju z vodami v Evraziji. Predstavnik Azerbajdžana je ravnokar odkril zemljevid Kavkaza, na...

beri dalje

»Če seveda odmislim številna poniževanja državljanov, ugotavljam, da se je opozicija, z Burgibo na čelu, v obdobju francoskega protektorata lahko izražala. Imeli so civilna združenja, stranke, sindikate in časopise. Še zdaleč ne želim opravičevati kolonializma, toda ne moremo prezreti dejstva, da danes nimamo več...

beri dalje

V totalitarnih režimih so institucije vselej odvisne od volje ljudi, ki so na oblasti – včasih pa celo od njihovega trenutnega razpoloženja – šola pri tem ni nikakršna izjema. Habib Burgiba, po izobrazbi sicer pravnik, vendar hkrati tudi izjemen izobraženec in goreč privrženec modernizma, je za neodvisno...

beri dalje

Malgaški predsednik Marc Ravalomanana, ki v eni roki drži posodico jogurta, v drugi pa Biblijo, se ni odrekel adutom, ki so ga leta 2002 pripeljali na oblast. Industrijska proizvodnja mlečnih izdelkov, nad katero ima na Madagaskarju monopol, mu je namreč oskrbela sredstva, da se je konec leta 2001 lahko podal v boj za...

beri dalje

Kot nekakšno čarobno geslo je predpona »nano« v modi – ne da bi nam bilo povsem jasno, kaj določa. Morda vse vrste raziskovanja in manipulacije v nanometrskem merilu (nanometer je milijardinka metra)? Ali morda obsežno marketinško kampanjo, da bi v imenu skrivnostnih »meja neskončno majhnega«...

beri dalje

Francoski pisatelj in politik Alexis de Tocqueville je leta 1831 prišel v Ameriko z resno politično nalogo. V tej deželi se je namreč demokratična enakopravnost uveljavila z manj katastrofalnimi rezultati za svobodo posameznika kot drugje. Tocqueville je hotel vedeti, kako je Američanom to uspelo izpeljati. 173 let kasneje je...

beri dalje

Ko Bernard-Henri Lévy udriha po »protiamerikanizmu«, ima prav vsaj glede nečesa: literarna kritika je v ZDA manj ustrežljiva kot v Franciji. To dokazuje tudi toča kritik, ki so se usule na knjigo American Vertigo; njihov slog najbolje povzema neusmiljeni članek Garrisona Keillorja v časopisu New York Times (29. januarja...

beri dalje

Muavija je trdil, da je bila izvolitev Alija za kalifa neveljavna, ker naj bi ga izbrala zgolj manjšina članov skupnosti vernikov. Pred izvolitvijo so namreč nekateri pomembni člani skupnosti zapustili Medino. Ali je kot protiargument navajal, da imajo pravico do izbire zgolj tisti člani skupnosti, ki so bili v času pomembnih...

beri dalje

Don Kihot Miguel de Savedra je bil star štiriinpetdeset let. Romanov ni bral že ne vem koliko časa, bral je pesmi, Lorco, Emily Dickinson, Bagrjano, Tomaža Šalamuna. Junak iz romana ni bil več njegov vzornik, vsi ti vitezi, ki so se bojevali z velikani, so izginili. Kaj pa dame? Ravno včeraj je pri semaforju odločno pristopil...

beri dalje

Delna presaditev obraza na ženski, ki je bila zaradi rane invalidna, je 27. novembra 2005 – kot prva na svetu – v imenu morale sprožila ostre in predvidljive odzive. Nekaterih komentatorji menijo, da kirurga Bernard Devauchelle ter Jean-Michela Dubernard nista ravnala etično in da naj bi francoska zdravnika stremela za medijskim...

beri dalje